Smešno, kako pogosto se v trgovinah zmotijo. V škodo potrošnika, seveda. Zgodilo se mi je v Hoferju, zgodilo se mi je v Tušu, a največkrat se mi zgodi v Mercatorju. Pa ne zato, ker tam nakupujemo največkrat. Spomnim se časov starih blagajn, ko so prodajalke v Emoni mimogrede pritisnile kak jogurt preveč. Nikoli premalo. Starši so me učili, da je treba vedno pregledati račun. Tega se držim in obenem učim svojo ženo. Zadnjič so revico naplahtali v Sparu, ko je kupila navadno pica šunko, obračunali so ji pa neko ultra drago sušeno mesnino. A ona je lahka tarča, ker je tujka in si z našim jezikom še nista prav blizu. Naslednjič bo bolj pazljiva, pa čeprav bo deležna godrnjanja prodajalke. Nikoli mi ni bilo jasno - zmotijo se v našo škodo, potem nas pa še postrani gledajo. Mar ne bi bilo opravičilo bolj na mestu??? Po naravi sem bolj vzkipljive sorte, zato mi ni bilo treba dvakrat reči, ko je včeraj mama (ista mama, ki me je učila pazljivosti v trgovinah) iz Mercator centra Šiška prinesla majhen kos lubenice in zanjo plačala 7,02 €.Kako je to mogoče, se sprašujete? Utrujena po napornem dnevu, zraven je imela mojega 15-mesečnega sinka in mojo ženo (ki ne razume slovensko), je šla v hitro nabavo najnujnejših stvari. Zunaj se je kisalo vreme, mudilo se je domov v Litijo. Na hitro je zagrabila kos lubenice, na blagajni plačala in jo doma dala v hladilnik. Če bi jo pojedla žena morda sploh ne bi nikoli vedeli, da so nas "nategnili". Lubenica in račun sta v mojem avtu. Čakam samo še vreme in grem v boj.
