sreda, 27. marec 2013

Uporabniška izkušnja pri plačilu v Mercatorju

Način plačevanja v Mercatorjevih trgovinah me že dolgo moti. Pa ne zato, ker mi prazni denarnico, temveč zato, ker je tako počasen, da se še prodajalke razburjajo. Pa pustimo tehnikalije. Nekaj, kar me največkrat zmede, so t.i. slipi iz terminalov za plačevanje s karticami. Odkar so omogočili zapis Mercatorjevih pik tudi ob plačilu s kreditnimi in plačilnimi karticami, dobi kupec po plačilu kar tri kose papirja - potrdilo o plačilu s kreditno ali plačilno kartico, potrdilo o zapisu pik in stanju na Pika kartici ter na koncu še račun.
Najraje plačujem na t.i. hitrih blagajnah, ker so vrečke brezplačne, priznam. Čisto vsakič, ampak res vsakič, se med postopkom nakupa in plačila prižge rdeča luč, ki pokliče na pomoč Mercatorjevo asistentko. Včasih celo večkrat. Če gre med skeniranjem črtnih kod in zlaganjem kupljenega v vrečke vse brez težav, se ustavi pri plačevanju. Spodaj je primer dveh potrdil za zapis Mercatorjevih pik.


Vedno imam težave dovolj hitro ugotoviti, kateri slip je zame in kateri za prodajno mesto. Posledično včasih nehote vzamem tistega, ki ni namenjen meni. Na dnu slipa nas prosijo, da shranimo kopijo. Zakaj piše enako na obeh različicah? Da ne dolgovezim - sistemska in celostna rešitev trenutno slabe uporabniške izkušnje za stranke in prodajalke bi bila zelo draga, zato ne bom preveč modroval. Sem pa spodaj pripel primer enostavne rešitve večne dileme kateri slip naj stranka da v denarnico, katerega pa porine v tisto režo na blagajni.


Rdeče označeni del lahko ob taki rešitvi mirno izpustite. Tako ne bo nobene dileme več. Uporabniška izkušnja mora biti čim bolj enostavna in trenutno žal ni.