Te dni se na Slovenskem mudi močna gospodarska delegacija LR Kitajske. Pomembni možje gospodarskih velikanov tipa ZTE (telekomunikacije), HuaWei Technologies (telekomunikacije), Bank of China, China International Water & Electric Corp., China National Chemical Engineering Co., China National Heavy Duty Truck Group Corp., Sany Heavy Industry Co. (strojništvo), China Minmetals Corporation (kovine in minerali), China Development Bank, China Meheco Corporation (farmacija), Sinosteel Co. (metalurgija, kovine), Sinochem Group (kmetijstvo, energija), Nan Hong Foods Co. (prehrana), China Bada Electric Appliance Co. (elektrotehnika), Anhui Publishing Co. (tisk, založništvo), itd. so prišli na tridnevni poslovni obisk v našo ljubo Slovenijo. Eden izmed glavnih namenov tega obiska je iskanje poslovnih priložnosti, ki vključujejo investicije v naše okolje. Kot vemo, je menjava med državama izrazito v korist LR Kitajske.
Včeraj je bila GZS rezervirana za dvostranske pogovore med morebitnimi bodočimi poslovnimi partnerji. Kitajska ambasada je v ta namen angažirala tudi prevajalce, da bi navezovanje stikov med poslovneži potekalo čim lažje. In kaj se je zgodilo? Odziv naše strani je bil milo rečeno katastrofalen. Pa še tisti, ki so prišli, so zamudili. Na obisk pridejo direktorji ogromnih gospodarskih subjektov iz tretjega največjega svetovnega gospodarstva (za ZDA in Japonsko), našim direktorjem se pa to ne zdi dovolj velika priložnost za širjenje obzorij. Očitno so v njihovih glavah še vedno predsodki o Kitajski kot državi, kjer se dela nekvalitetno robo. Kaj več pa itak ne vedo oz. še niso slišali. (Pre)redka so podjetja, ki so dojela, da se v zvezi s Kitajsko odpirajo neskončne priložnosti. Sploh zdaj, ko je ves ostali svet v krču. Kitajska je trenutno polna gotovine in ta denar med drugim premišljeno investira v načete gospodarske subjekte na Zahodu. Denarja je dovolj tudi za izdelke visoke vrednosti, recimo Gorenjeve nadstandardne hladilnike, Kristančičeva vina, Boscarolova letala ali Akrapovičeve izpušne sisteme. Slovenije to očitno ne zanima. Na srečanje je prišlo tako malo slovenskih gospodarstvenikov, da so še prevajalci ostali brez dela, Kitajci so se pa pogovarjali med sabo. Absurd! Kakšen signal smo s tem poslali kitajskim prijateljem? Kaj mislite, da jih Romuni in Bolgari ne bodo sprejeli z odprtimi rokami (in srci)?
Naslednjič denarnice ne bodo več tako polne kot so danes in na prihodnje srečanje bodo namesto 150 CEO-jev poslali 50 pripravnikov.
