Los ali Losos - ko spletni reproducenti nepomembne vsebine padejo na izpitu

Večkrat smo se že nasmejali mimosunkom "spletnih novinarjev" portalov 24ur.com in zurnal24.si, a tokrat so junaki presegli sami sebe. Še več - svojih iztrebkov niti pospravili niso dobro za seboj! Pa pojdimo po vrsti. V soboto okrog 15h sem po obilnem kosilu vzel v roke mobilca in prižgal aplikacijo novičarskega portala 24ur.com. Preberem naslov "V lososovih lazanjah našli tudi svinjino!" in v grlu se mi zatakne. Pokažem kolegu čez mizo, pa spregovoriva par besed o zadnjih aferah v zvezi s hrano. Slabo se nam piše, ugotoviva.
Trobim naprej, kako so v Ikeinih ribjih lazanjah našli svinjsko meso. Katastrofa, vsi pravimo.
Dokler slučajno danes ne naletim na precej podoben naslov na Dnevniku, a tam, začuda, govorijo o losu. Ne lososu, losu.
Že moj 6-letnik ve, da je losos riba, los pa jelenu podobna, par sto kil težka žival s severa. Besedi sta podobni, to drži. Ampak v slovenščini. Glede na izkušnje si upam trditi, da je 90% vsebine omenjenih spletnih portalov "kopirane in gugltranslejtane" s tujih spletnih strani. In tu nastane problem.
los = elk oziroma moose
losos = salmon
WTF?
Na BBC-ju novica izgleda takole: BBC
24ur.com: V losovih lazanjah našli tudi svinjino (vsebino novice so popravili, url-ja ne)
zurnal24.si: Lososove lazanje vsebujejo svinjino! (tam so pozabili popraviti tudi naslov)

times.si lepo povzame: Times.si povzetek te novice na različnih portalih

Za konec še posnetek z Googla - še dobro, da imamo cache :)

 

Spletni Dnevnik in spletno Delo nista padla na tem izpitu. Tam očitno preberejo zapisano ali pa vsaj pospravijo za sabo. Kakorkoli že - 24ur.com in zurnal24.si priporočam, da več denarja vložita v vsebino in se nehata toliko ukvarjati s formo.

Uporabniška izkušnja pri plačilu v Mercatorju

Način plačevanja v Mercatorjevih trgovinah me že dolgo moti. Pa ne zato, ker mi prazni denarnico, temveč zato, ker je tako počasen, da se še prodajalke razburjajo. Pa pustimo tehnikalije. Nekaj, kar me največkrat zmede, so t.i. slipi iz terminalov za plačevanje s karticami. Odkar so omogočili zapis Mercatorjevih pik tudi ob plačilu s kreditnimi in plačilnimi karticami, dobi kupec po plačilu kar tri kose papirja - potrdilo o plačilu s kreditno ali plačilno kartico, potrdilo o zapisu pik in stanju na Pika kartici ter na koncu še račun.
Najraje plačujem na t.i. hitrih blagajnah, ker so vrečke brezplačne, priznam. Čisto vsakič, ampak res vsakič, se med postopkom nakupa in plačila prižge rdeča luč, ki pokliče na pomoč Mercatorjevo asistentko. Včasih celo večkrat. Če gre med skeniranjem črtnih kod in zlaganjem kupljenega v vrečke vse brez težav, se ustavi pri plačevanju. Spodaj je primer dveh potrdil za zapis Mercatorjevih pik.

Vedno imam težave dovolj hitro ugotoviti, kateri slip je zame in kateri za prodajno mesto. Posledično včasih nehote vzamem tistega, ki ni namenjen meni. Na dnu slipa nas prosijo, da shranimo kopijo. Zakaj piše enako na obeh različicah? Da ne dolgovezim - sistemska in celostna rešitev trenutno slabe uporabniške izkušnje za stranke in prodajalke bi bila zelo draga, zato ne bom preveč modroval. Sem pa spodaj pripel primer enostavne rešitve večne dileme kateri slip naj stranka da v denarnico, katerega pa porine v tisto režo na blagajni.

Rdeče označeni del lahko ob taki rešitvi mirno izpustite. Tako ne bo nobene dileme več. Uporabniška izkušnja mora biti čim bolj enostavna in trenutno žal ni.

Seneni nahod - Part II

Tole sem sicer objavil že na Facebooku, pa bom v malce drugačni obliki objavil še tule. Visoke cene farmacevtskih izdelkov pri nas me motijo že dlje časa. Strižejo nas kot ovce. Cene brandov so še nekako razumljive, saj proizvajalec vlaga v reklamo. Daleč od tega, da se mi zdijo cene razumne, le njihova višja cena v primerjavi z generiki, ki jih pakirajo lekarne same, je logična. A začuda pri nas lekarne prodajo precej tudi pod svojim imenom. Kljub majhnim razlikam v cenah.
Tu pa lahko začnemo vleči vzporednice s tujino, konkretno z Anglijo. Par let nazaj sem med večdnevnim obiskom konference zaradi zdravstvenih težav zavil v trgovino Boots, ki je lekarna in drogerija v enem. Najdem generike tipa aspirin, ibuprofen, paracetamol, antacide in podobne samoplačilne pripravke po smešno nizkih cenah. A v neuglednih, belo-rumenih škatlicah. Nekako tako kot pri nas prodajajo lekarniške pripravke, le da so barve embalaže druge. Vsaka izmed teh škatlic pa približno 1 GBP, peni gor ali dol. Pri nas lahko te cene pomnožimo s faktorjem 3, 4, 5. Odvisno od izdelka.

A nažalost ne hodim ravno vsak mesec v Anglijo, zato sem iskal po spletu in našel spletno drogerijo www.chemistdirect.co.uk. Trije v naši družini smo nekaj mesecev letno talci alergij, zato sem pobrskal za pomagalom, ki ga pri nas poznamo kot "Claritine" oziroma "Claritine S". Brand name, za katerim se skriva učinkovina loratadin. In najdem generično varianto v neugledni embalaži, a po zelo ugodni ceni. 0,79 GBP za 30 tablet. Pri nas je v neki spletni lekarni cena za 10 tablet iste učinkovine, a v ugledni embalaži, 5,88 EUR. 10 tablet. 3-krat manj, cena pa več kot 7-krat višja? Poštnina za 5 škatel loratadina iz Anglije je bila 3,53 GBP. Vsak si lahko sam izračuna, kakšne idiotske razlike so to. In razlika je tudi v ceni istega izdelka, pod istim brandom. V Angliji se sicer imenuje "Clarityn", a ime in embalaža kažeta, da gre za isti šmorn. Cena 30 tablet je 7,49 GBP. Za 30 tablet pri nas odštejemo 17,64 EUR. Pa da ne bo pomote - proizvajalec angleškega generika iz neugledne embalaže je izraelska Teva, precej večja od naše Krke. Pri nas so bojda prepakirali poljske generike. Tolk o tem.

Seneni nahod in blaženje simptomov

Vidim, da že tri leta nisem jamral. Ni časa.

Že nekaj let me konec februarja začne vse srbet, iz nosa mi teče, kiham in se borim s solznimi očmi. Claritine ne pomaga, pomaga pa Aerius. Za hec sem letos poskusil s prehrambenim dodatkom, ki mi ga je prinesla mama. Kalcij AlergoPlus se imenuje. Zavoj 16 šumečih tablet za pripravo napitka. Vsebuje kalcij (170mg ali 21% RDA), kvercetin (60mg) in cink (5mg ali 33,3% RDA). Piše, da je dnevni odmerek "1-2 šumeči tableti raztopite v 2 dcl vode". Proizvajalec neznan, trži Lekarna Ljubljana. Seneni nahod se umiri, a žal ne znam povedat ali ta zadeva kaj pripomore k temu. Recimo, da pomaga. S tem v mislih grem po nov paket, ko mi jih zmanjka. Grem v Lekarno Bitenc v Mercator centru v Šiški. Konkurenca :) Povem, kaj bi rad, pa farmacevtka malo zavije z očmi in mi prinese večji paket, 32 tablet, pakira Sensilab. Imenuje se Alergo Kalcij. Pa se mi zdi takoj sumljivo. 2x16=32. Sestavine identične. Celo tablete so enako pakirane po 4 skupaj. Cena? Sitnica! 13,89€. OK, si rečem. Za en mesec bo dovolj, če pijem tako kot do sedaj eno na dan. Pa gledam priporočilo za uporabo. "Raztopite 1 šumečo tableto do trikrat dnevno v 2dl vode." A zdaj je treba pa požret že tri na dan, da bomo zdravi in vitalni? Še dobro, da piše "priporočenega dnevnega vnosa se ne sme prekoračiti", ker drugače bi vzel 4, da bo za ziher. Ampak pol bi fasal ledvične in žolčne kamne, pa raje ne bom pretiraval.
Za hec grem gledat ceno v Lekarni Ljubljana - 7,04€ za pol manj tablet. Kul. Ampak oni pravijo, da je dovolj ena ali dve. Sensilab pa pravi do tri. Če ovca vzame tri na dan, mora kupit tri pakete v enem mesecu, kar nanese 41,67€. Kok jabolk dobimo na kartico zvestobe za ta znesek? Aja, jabolčke imajo pri Jakliču. My bad.

Ampak fak, kako nas odirajo ti farmacevti. A sem že povedal, da je paket aspirina v Angliji 1€? En euro. Saj sami veste, koliko stane pri nas, kajne? Isto velja za ibuprofen ali paracetamol. Beeee.

Celvin Cline?

Med pospravljanjem sem v neki starejši reviji našel članek, v katerem je razgaljena manekenka Christy Turlington. Tekst si lahko preberete na priloženi slikici.

Vsak, vsaj približno računalniško pismen človek, pozna Google. Če v njegov iskalnik vpišemo ime manekenke, nas prva povezava vodi do članka na Wikipedii. Članek se začne, citiram: "Christy Nicole Turlington (born January 2, 1969) is an American model best known for representing Calvin Klein from 1987 to 2007." OK. Calvin Klein se tudi meni zdi znan. Kdo hudiča je pa Celvin Cline?

Šalo na stran. Sramota za avtorja in urednika. Samo, da se napolni z "vsebino". Na formo in kvaliteto pa itak nihče ne pazi več...

Slovensko gospodarstvo je res v riti

Te dni se na Slovenskem mudi močna gospodarska delegacija LR Kitajske. Pomembni možje gospodarskih velikanov tipa ZTE (telekomunikacije), HuaWei Technologies (telekomunikacije), Bank of China, China International Water & Electric Corp., China National Chemical Engineering Co., China National Heavy Duty Truck Group Corp., Sany Heavy Industry Co. (strojništvo), China Minmetals Corporation (kovine in minerali), China Development Bank, China Meheco Corporation (farmacija), Sinosteel Co. (metalurgija, kovine), Sinochem Group (kmetijstvo, energija), Nan Hong Foods Co. (prehrana), China Bada Electric Appliance Co. (elektrotehnika), Anhui Publishing Co. (tisk, založništvo), itd. so prišli na tridnevni poslovni obisk v našo ljubo Slovenijo. Eden izmed glavnih namenov tega obiska je iskanje poslovnih priložnosti, ki vključujejo investicije v naše okolje. Kot vemo, je menjava med državama izrazito v korist LR Kitajske.

Včeraj je bila GZS rezervirana za dvostranske pogovore med morebitnimi bodočimi poslovnimi partnerji. Kitajska ambasada je v ta namen angažirala tudi prevajalce, da bi navezovanje stikov med poslovneži potekalo čim lažje. In kaj se je zgodilo? Odziv naše strani je bil milo rečeno katastrofalen. Pa še tisti, ki so prišli, so zamudili. Na obisk pridejo direktorji ogromnih gospodarskih subjektov iz tretjega največjega svetovnega gospodarstva (za ZDA in Japonsko), našim direktorjem se pa to ne zdi dovolj velika priložnost za širjenje obzorij. Očitno so v njihovih glavah še vedno predsodki o Kitajski kot državi, kjer se dela nekvalitetno robo. Kaj več pa itak ne vedo oz. še niso slišali. (Pre)redka so podjetja, ki so dojela, da se v zvezi s Kitajsko odpirajo neskončne priložnosti. Sploh zdaj, ko je ves ostali svet v krču. Kitajska je trenutno polna gotovine in ta denar med drugim premišljeno investira v načete gospodarske subjekte na Zahodu. Denarja je dovolj tudi za izdelke visoke vrednosti, recimo Gorenjeve nadstandardne hladilnike, Kristančičeva vina, Boscarolova letala ali Akrapovičeve izpušne sisteme. Slovenije to očitno ne zanima. Na srečanje je prišlo tako malo slovenskih gospodarstvenikov, da so še prevajalci ostali brez dela, Kitajci so se pa pogovarjali med sabo. Absurd! Kakšen signal smo s tem poslali kitajskim prijateljem? Kaj mislite, da jih Romuni in Bolgari ne bodo sprejeli z odprtimi rokami (in srci)?

Naslednjič denarnice ne bodo več tako polne kot so danes in na prihodnje srečanje bodo namesto 150 CEO-jev poslali 50 pripravnikov.

Prodajalka v litijskem Sparu

Doma je en dan zmanjkalo jajc. Letim v domači Spar in se izgubim v množici različnih pakiranj, brandov, velikosti in tudi rokov uporabe. Zagrabim eno škatlo, ki se mi je zdela prava izbira in oko vržem na belo nalepko, na kateri je zapisan datum. 13.8. piše. Kul, sveža jajca, si mislim, ker je bil tisti dan ravno ponedeljek, 17. avgusta. Nisem bil prepričan, kaj datum na nalepki pomeni in pogledam še nekaj drugih škatel. 22.8., 3.9., 8.9. itd. Uf, nekaj ne bo OK. Očitno je na škatli zapisan rok uporabe. Jajca v izbrani škatli so torej že malo stara. Vsekakor jih ne bi smeli več prodajati. Vzamem še eno škatlo, z datumom nekje v septembru. Skočim do blagajne, pri kateri smo bili le prodajalka, jaz, ena škatla svežih jajc in ena škatla malo manj svežih jajc. Prijazno pokažem škatlo s starimi jajci in rečem, naj jo hitro pospravi, da ne bodo imeli težav z inšpekcijo. Odziv pa podoben odzivu znanke, ki ji rečeš da se je v zadnjem letu postarala ali zredila. Plačam sveža jajca in odhitim domov. Nobenega hvala. Naslednjič bom raje pustil stara jajca tam in prišel do blagajne samo s svežimi. Potem bom sigurno slišal hvala, ki ga prodajalke ponavadi namenijo vsaki stranki. Saj vem, da je njej vseeno, če trgovina dobi kakšno kazen za prodajo pokvarjenega blaga. Zmotilo me je, da človek, in takih je vedno več, nima niti osnovnega bontona. Pišuka, jaz kot stranka vedno pozdravim in rečem hvala!
Pa da ne bo kdo mislil, da je šlo za slučaj. V sosednjem Mercatorju čisto vsakič najdem kak jogurt s pretečenim rokom uporabe . . . no, ampak tam so punce vsaj hvaležne.